V brezdanji temini
ugibam, kam bi
nakazala pot
tej toposti.
Kje bi pristrigla pelin,
ki se je razmahnil
po ostri puščobi.

Blodim po plundri
talečih se sanj,
ki so v ledenih skulpturah
čakale, da jih obudim.

Rezko zaslišim
le pretrgan pisk,
kot bi še sirenam
pošel posluh
in bi le hripavo hlipale
svoje bridko poslanstvo.

Medtem pa čofota pod škornji
vsa moja požrešna nagnjenost
k pretiravanju.

Rišem grde spake
na tvoja breskova lica
in te s črtalom
delam gubastega.

Obenem pa se sprašujem,
ali imam na hrbtu
ali pa na čelu
neizbrisen, masten napis:
"Obupno terjam
naklonjenost od zunaj."

yoyoba