ko se nebo premakne
v mojih prsih
ko se tvoji pogledi
ujamejo v past
zmedenih oblakov
zaniham te
in te uspavam
v svojem naročju

ko te gledam kako spiš
trzaš se
na plahe dotike
mojih misli

prepečene kruhke pričakovanj
trgam na koščke
in jih polagam
v zaspana usta
tvoje radovednosti
takoj ko se zbudiš

besede zaupanja
zasajam globoko
v biserno školjko
tvojega ušesa

ko me rahlo zmedenega
v začaranem krogu
v tem krogu
v katerem se vse začenja
in končuje
s teboj
dohiti izrabljen čas
zaslišim
njegov šepet

pravi da sva
ti in jaz
le drobca
drobca prahu
na brezmejni
prašni poti
minevanja

………………………….


U ZAČARANOM KRUGU



kad se nebo pomakne
u mojim grudima
kad se tvoji pogledi uhvate
u zamku
smušenih oblaka
zanjišem te i uspavam
u naručju

i dok gledam kako spavaš
trzaš se
na plahe dodire
mojih misli

prepečene lepinje očekivanja
na komadiće lomim
i polažem u sanjiva usta
tvoje radoznalosti
čim se probudiš
a riječi povjerenja
zasijavam duboko
u bisernu školjku
tvoga uha

kad me pomalo izgubljenog
u začaranom krugu
u tom krugu
u kojem sve počinje
i završava
s tobom
sustigne istrošeno vrijeme
začujem
kako mi uporno šapuće
da smo i ti i ja
samo zrna
zrna prašine
na beskonačnom
prašnom drumu
prolaznosti

Jure Drljepan (JUR)