Vsak dober pustolovec ve:

če ga bojo dobili,

mu bojo najprej odrezali jezik,

potem pa ga vtaknili v samostan,

tam ni treba govoriti,

tam govorijo zidovi,

pesniki bi zapisali celo,

da tam šepeta tišina.

Nova ordnunga je,

da jezik odrežejo že ob rojstvu

in tudi takoj

upognejo hrbet,

da se ni treba pozneje

ukvarjati s temi rečmi.

Takoj odredijo tudi,

kdo se bo smel ploditi,

kdo ne –

časi so težki,

preventiva je najboljši ukrep.

In na koncu

odločijo tudi,

kdaj boš umrl.

Na srečo

po tej ordnungi

nimajo več moči nad tabo.

Lahko se odločaš

po svoje.

Med drugim tudi,

da boš prišel nazaj.

Kosti ali pepel navsezadnje niso

absolutna želja posameznika

po duhovni izpolnitvi.

Maščevanje se vedno

precej bolj splača.

Zato pesniki

ne umirajo …

Matej Krajnc