zrcalo (vakuum)
razšopirjena krinolina vabi na skrivaj
v razsute bordele zamazanih sten
kjer na zaudarjajočem tronu
kraljuje laž večne mladosti
tam
kot razvajeni otroci v temnem kotu
solzimo svoje nenasitne potrebe
elektronska slika na steni se bahato šopiri
razbito zrcalo odseva od dneva
utripajoče sence bleščečih podob
neskončni zev grozi z globino
boleča vserazsežnost vakuuma
nas nepotešljivo melje in tre
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 20. 12. 2008 ob 06:16
- Prebrano 887 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 370
- Število ocen: 11
