Danes bom spet

vso težo vrgla čez ramo,

ko se bom čisto potiho splazila tja,

kjer smem.

Drsajoči koraki skozi meglo

bodo risali stopinje

dokler tvoj zrak

ne bo nežno utišal urinih kazalcev,

ker tam ne stojiš

s petami pribit na njen naslov

in tvoj osebni prostor ni jabolko

s sosedovega drevesa,

ker tam smeš,

kot smem tudi jaz.

                    TRENUTEK

                    Zarošena stekla bodo zastirala

                    in vroča energija se bo vpijala v stare zidove

                    ko se bosta prepleteni telesi izgubljali v oblikah.

                    Mišice bodo neutrudno trzale

                    v ritmu plesočih vrtincev,

                    da se bo tvoj izdih pomešal z mojim

                    in se zlepil tik pod prepotenim stropom.

                    Konice prstov bodo grabile od strasti opito kožo,

                    v bobničih bodo šumeli bučni slapovi,

                    vrtiljak bo vrtel vse hitreje,

                    ko bodo nekontrolirani vzdihljaji

                    končali svoj duet

                    z zadnjim krikom naslade.

Do sredice opita

in sita brez greha

bom še vedno poštena in zvesta

odgrnila svileni zavesi

in se čisto potiho vrnila v svet.

Neni