Ogledalo v grči

V skrivenčeni vrbi
uzrem grčasto sled
in vanjo zarišem
lasten portret.

Umazana tunika
pada z ramen,
žalobni zastor
pa ponavlja refren.

"Ko iz mojih si vej
še rezljala piščali,
so tvojega ljubega
v ples zazibali.

Davne kamnine so senco dajale,
rečne so vile lase mu česale,
tebe obenem v sen zapeljale.

Zdaj zbegano tavaš,
sama si - spet.
Tvoj ljubi že dolgo
drugi je svet.

Srebrna je nit
ga k nam popeljala,
zate je samcata
grča ostala."

Zverižena bula
kot skremžen obraz.
Bolj ko jo gledam,
ta grča - sem jaz.

yoyoba

Komentiranje je zaprto!

yoyoba
Napisal/a: yoyoba

Pesmi

  • 19. 12. 2008 ob 10:42
  • Prebrano 744 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 310
  • Število ocen: 7

Zastavica