taxi_03:04
23:46. Pelje že drugič v tem večeru na Metelkovo. Vedno isti pogovor. Vedno enak vzdih in vedno enako prigovarjanje v hitenje. Vsakdo ima le svojih pet minut. Pet minut do tja, pet minut tam. Minute, ki se vedno skrčijo. Najprej v vozilu (»Je že pet minut?«), nato v pesem (»Je že pet minut?«). Kasneje pa se raztegnejo in dokončno prelijejo v razvrščanje kozarcev (»Samo še pet minut …«). Med njimi se skozi noč pretaka življenje, iztekajo se besede in stihi. Oči so pred jutrom motna ogledala, žarek v mislih zamira, ustnice se mastijo v poljubih, teža pada v korake. Mladost sanja. V vseh teh minutah ostane le on osamljen ujetnik maratona v oklepajoči rimi med prvim in poslednjim krogom.
ogledala luž
oljnati žarki luči
senca koraka
03:04. Pelje že tretjič iz Metelkove. Vedno isto vprašanje. Vedno isti pogovor. Pozna že vse obraze in na obrazih vse odgovore; vse pred petimi minutami v pesmi odkrito in vse v preostanek noči zavito. V tistih petih minutah do doma poznajo vsi njegov obraz. Za njegov molk mu vedno poklonijo svojih pet minut umrlih ali pravkar rojenih skrivnosti. Vedno prejema veliko, a nikoli ne dobi svojih pet minut.
urednica
Poslano:
02. 07. 2014 ob 17:40
Spremenjeno:
02. 07. 2014 ob 21:14
kot vsak delavec v katerikoli službiima tudi taksist svoje načine, da preživi šiht (še eno noč monotonosti ...)
pesem v prozi z dodatnim haikujem, ki se lepo vklopi v pripoved, tako postane haibun.
podtoni, sloji in vraščanja miselnih odvodov in obvodov pa so stvar bralca, veliko jih je in so na izbiro ...
čestitke.
Lp, lidija
urednik
Poslano:
02. 07. 2014 ob 18:40
Spremenjeno:
02. 07. 2014 ob 18:41
Morda
pa se prav s podčrtanko (in nekaj
poguma) naslednje leto vendarle razbije (vsaj za pet minut) monotonost preživetih noči ... :)
Lp, Jošt Š.
Čestitam za svojski stil, ki ga uporabljaš in seveda za podčrtanko, Jošt.
LP
A
Hvala, Andrejka. Ravnokar sem bil danes že vsaj petič V telesu kamna. Ker še vedno ne morem verjeti, da sem to izredno pesem spregledal. Pa res vsako pesem preberem ... Vsaj mislil sem tako ...
Čestitke in lp, Jošt
Nič hudega, Jošt, saj se nas je kar nakuhalo, vsega itak ne moremo v zbranosti predelati. Kar se pesmi tiče, sem vesela, da se je dotaknila številnih bralcev. Meni je pesem nekak poklon padlim vojakom v prvi svetovni vojni, tudi mojemu pradedu, ki se je boril v enotah avstroogrske armade. Zato mi 'kamen' leži na srcu.
Lep pozdrav
Andrejka
Vsi ti "kamni" iz srca položeni v pesemi, položijo bralcu pesem v srce.
Andrejka, lep pozdrav,
Jošt
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
- 01. 07. 2014 ob 03:04
- Prebrano 1031 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 526.4
- Število ocen: 15