
Ko spet stopil boš
na svoj preljubi kraj
kamor vodiš izbrane golobice,
ko še njo v čolničku
zazibal boš v raj,
kjer bo daleč od resnice...
ti spomin bo name
rezal, trgal, kljuval rane,
da v očeh bo misel zaječala,
pred njo bo moj obraz
meni boš priznal poraz,
čeprav takrat bom mirno spala.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!