Skupaj
Odšla sva tja, kjer mesec pase
med hrasti črede svojih žarkov.
Odvrgla sva odmeve dneva
med vlažen pesek cestnih jarkov.
Tema je skrila (kot tančica)
očem razcepljenost duha.
In noč se tiho je prelila
v privid spokojnega sveta.
Utrgala si rdeče cvetje
in z njim prepletla pramen las.
V bledico zvezd na robu jutra
brezskrbno skrila si obraz.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 18. 12. 2008 ob 13:23
- Prebrano 1260 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 437
- Število ocen: 13
