Iz prašnih polic vzamem prazen list papirja.
Iz lesene mize poberem izrabljeno pisalo.
Usedem se na stol ...
List papirja s hudo težavo položim na mizo.
Pisalo se zavihti na kos papirja.
Rišem ...
Zimzelena pokrajina, potoček ...
Nad potočkom most, ki dva hribčka povezuje ...
In tam nekje majhna hiška.
V tej hiški pa podobe zasanjanih ljudi.
Ljudi brez greha in težav ...
Vsi popolni ... vsi srečni ...
Vsi brez kančka temnih misli.
Stopim na hodnik, vrata hiše odprem ...
Modro nebo se baha visoko nad menoj ...
Toplo sonce greje ude mojega premraženega telesa.
Svetloba jasni pogled izpred mojih oči.
In nato ...
Vhi, vhu, vhi, vhu ...
Radirka briše črte na papirju.
Papir je zopet prazen ... bel.
Zopet ni idile ... zopet sem tukaj.
Zopet z novo vnemo ... rišem ...

Aleš Jelenko