Nisem Penelopa,
ne odpuščam ti Kirke z močno šminko
in ne siren z vitkimi telesi,
jarbol sem, na katerega si se privezal,
da ne uideš skušnjavi,
a zdavnaj je Eol zapihal drugače
in spoznala sem da prelisičiš,
eno oko imam na tvojih početjih,
ko govoriš, da si sam,
pa te vendar oblegajo vojske,
ti, ubožec pa se trudiš priti nazaj, praviš,
že delaš lesenega konja,
na katerem me zazibaš v pozabo,
snubci uvelega časa me tolažijo,
namenim jim pogled Meduze,
zaustavim čakanje
in z zlatim runom ležem v posteljo,
naj ga najde nekdo drug.
Poslano:
27. 06. 2014 ob 12:31
Spremenjeno:
29. 06. 2014 ob 08:14
jap, izkušnja je najboljši trojanski konj ;-)
lp
Poslano:
27. 06. 2014 ob 14:50
Spremenjeno:
29. 06. 2014 ob 08:14
Ne samo moje, vsako življenje je odisejada-avantura. Odvisno koliko se kdo igra, oziroma je zavesten kaj sploh počne na tem svetu. Družina je osnova, s tem mislim da je moški in ženski pandan lasten vsakemu, neodvisno od stanja v neki inkarnaciji. Simbolno so potomci tiste lastnosti, ki jim starši pogosto obešajo svoja pričakovanja na pleča. Priezkušnje me le soočajo s skritimi težnjami, ki jih je potrebno ozavestiti. Vrnitev domov- k sebi-družini, je samospoznanje o božanskem potencialu,
čestitke
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!