Vrtiljak

se vrti,

smeh je pol

zdravja vreden.

V sobi so

sorodniki,

vsak od njih

je s čim obseden.

Vsi imajo

čudne zobe,

vsi imajo

slab zadah,

vsi imajo

avtomobile,

vse je lastne

sence strah!

Praviš, da

ti je žal,

da priložnost

bi še eno?

Jaz ti dam

še en refren,

ti mi daj

vrtljivo ženo!

Vrtiljak

se vrti,

gre na pol

brez besede.

V sobi so

sorodniki,

vsi jedo

iz iste sklede.

Eden več,

drugi manj,

pusti jih,

naj se najejo.

Eni grejo

v klavnico,

drugi pa

na prvo vejo.

Matej Krajnc