V temnem gozdu
plaha moja bela senca.
Vrhovi smrek
štrlijo v tiho noč
in svetla luna mi mežika,
ko sama tavam,
se v temo izgubljam.
Na prasketajočem nebu
mala razmršena čarovnica.
Bele skrivnosti
ji padajo iz oči,
mehko drsijo na zemljo,
ves bel je že tihi svet.
Zaspana bilka se mi nasmehne,
me ošvrkne po ustnicah;
mehko, mehko me je poljubila.

Meta