Rešilec ,kovinsko ropotanje vozička, infuzija.
Izbočen trebuh.
Noč je trudna.
Z jutrom navček.
Psi lajajo in mehka so kolena.
Vidim žalost, ki ne upa jokati.
Otroške oči kličejo očeta.
Dvorišče polno polomljenih vej.
Ustavi se ulica.
Za dan ali dva, so nasmehi,
med preživelimi.
Nekaj vljudnih besed,
kasneje vse po starem.
Pesem, ki z jasnimi zamahi riše smrt in odziv nanjo. Zaključek pesmi pa jo premakne v (pre)splošnost, nauk, in jo s tem razvodeni.
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!