Ponavljam in si grizem nohte
Doma imamo umazan umivalnik
in mama skrito flašo pod pultom.
Imam prhljaj na puloverju
in koralde špeha na trebuhu.
Moji gibi so prepočasni
ne uspe mi ujeti njihove žoge.
Umila sem si mastne lase,
vanje pripela ukradeno lasnico,
oblekla poklonjeno znamko,
da bi bila taka kot oni.
Ko berem,
se skrito nasmihajo.
Ko se skušam zbrati,
se ne spomnim besed.
Imajo roke in urnike,
ki jih zamujam.
Imajo dvojke in trojke.
Za točke.
Spet sem vse zamočila.
Še več jih stre, a morajo skozi stroj ...
Fina pesem, Lovrenka.
Lp A
hvala Svit, hvala Andrejka. Ker sem bila dolgo učiteljica, sem včasih res zasovražila šolski sistem, katerega del sem neizpodbitno bila.
lovrenka
Z malo besedami si zajela bistvo stiske - neenakost, revščina in zapostavljenost.
Toda ko berem,
se skrito nasmihajo.
V tem verzu bi odstranila "toda", deluje razlagalno, omeji na odnos obleka / uspeh.
Lp, Ana
Draga Ana,
Oprosti nekaj dni nisem imela časa za odpiranje. Hvala za komentar. Se strinjam glede "toda" in bom popravila.
lovrenka
Tako majhna sprememba - ampak pomembna. Pesem, ki se vživi, da bi sprejeli ... včasih bi bilo res samo to dovolj - zunanji atributi pa so pomembnejši od notranjosti, ki pa ne more biti svetla, če je ožigosana s tolikšnim bremenom. Čestitke,
Ana
Hvala Ana, za oceno in podčrtanko. Me veseli.
lovrenka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lovrenka
- 26. 06. 2014 ob 08:26
- Prebrano 964 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 694.75
- Število ocen: 18