ko lovim repe in repke izrečenih besed
s katerimi se obmetavava v eleganci
(zaradi katere izgubim glave
in sredine)
od vseh izbrane napačne ti mečem nazaj
v zaripel obraz in od nečesa
prozorne oči

v moje solze in smeh obrišeš
vrednost napora
in me prisiliš k pokleku
trdo zazibljeva zemljo
ko se od napora sesedeš
in je globina dihanja
edino kar še delava

ti se pogovori s svojimi napadi evforije
jaz pa izbojujem svojo
histerijo

in se bova zmagala

kai