Pridihi metafor mir goljufajo
in teze brezkončne kvarijo pesem.
Krvavo slo, jedko, v dlani prinesem.
Snovni prividi mrcvariti znajo.

Brez grobe prevleke odločnost medli.
V medprostor preblago je umeščena.
Je v sanje, spomine, sla prevedena,
laž pa pronica v srž s silo moči.

Ukrivljam postrani dušo preresno,
ko brezpotja brezno v ničlo me tlači,
kot da previdnost ni mislila resno.

Blago sledenje snu dušo oblači
v oklep, ki ne stiska nikdar pretesno.
Z rimo ponovno mi smisel označi.

Lidija Brezavšček - kočijaž