Ne verjamem v svoje resnice.
Ne verjamem, da je življenje mrtvo
niti, da živi.
Ne verjamem v prejšnji stavek
in še v tistega poprej.
Vsaka pesem je narejena iz lukenj.
Kako bi lahko bile vendar luknje
verodostojne priče?
Ne verjamem v globalne resnice,
prav tako ne v laži.
Ne verjamem v skepticizem in sarkazem,
ki si le želi zakriti pomanjkanje čustev.
Tudi v čustva ne verjamem.
Vse prevečkrat so resnična.
In ne verjamem
v vodomete in parke in palčke
z ribiškimi palicami v rokah.
Tam ni moč najti sreče.
Ne verjamem, da obstaja
nekaj tako neverjetnega
kot je sreča.
Potem tudi nesreče ne more biti.
In še nekaj.
Ne verjamem v zgornje vrstice.
Tudi vi jim ne bi smeli.

Helena Zemljič (MalaSenca)