Ne vidiš tja čez,
čez visoko hribovje,
kjer hrepeneče te čaka
široko obzorje.
Ostajaš iza kovinske zavese,
prozorne in tanke
a vendar železne in neprebojne.
Pozdravljaš svetlo modrino neba,
opevaš bistrino morja,
visoke planine in ptice,
ki odletijo v višine, tja,
kamor sam si želiš
a strah te hromi in ti zapira
odprte poti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!