FOTOGRAFIJA

Odprta skrinja nemi opomin,

fotografija bleda, nečitljiva.

Kakor resnica zaprašen spomin

- popačen in neoster. Le kaj skriva?!

 

Razbito steklo, drobci srčnih ran

kopica čustev – neizbrisan greh.

Oltar ljubezni prazen in požgan

obljublja srečo, krade mi nasmeh.

 

Izza rešetke – kaj je to prostost?

In kdo si ti, obris v sencah teme.

Pogled tvoj sopomenka za norost

le ena misel, preveliko breme.

 

Stopaš naprej, osamljena kresnica

droben ugovor žrelu bolečine.

Ponosen in svoboden kakor ptica

strmiš v plamen, dokler ne izgine.

 

Norost – en sam pogled, nežen dotik.

Privlačna sla, poljub – magnet strasti.

Elektrika – med nama kratek stik,

požar, kot lučka temo razžari.

 

Fotografija trpka kot pelin,

spomin na nepremišljenost, na greh.

Senca v mraku, le še bled skomin

prebira koščke na ledenih tleh.

kaiiabonca

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
18. 06. 2014 ob 17:54

Kaja, zdaj si se v stopici že kar zverzirala, do popolnosti ti majka še čisto malo.  Pač pa moti v tej pesmi nebroj zelo klišejskih besednih zvez, ki pesem zbanalizirajo, čeprav je drugače dobra: ( naj naštejem le najbolj "izrabljene":srčne rane, neizbrisan greh, svoboden kakor ptica, trpko kot pelin ... )


pa škrat:

bled skomin > bled spomin?? (mimogrede, tudi bled spomin je klišejska bes. zveza)

LP, lidija

Zastavica

kaiiabonca

Poslano:
18. 06. 2014 ob 19:24

Hvala, hvala... Kakšen nasvet za odganjanje klišejskih rim (razen tega da pač neham pisati pocukrane, melanholično dramatične ljubezenske pesmi? :)

Lp, Kaja

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
18. 06. 2014 ob 22:29
Spremenjeno:
18. 06. 2014 ob 23:27

Ja, nasvet je, da če tudi pišeš ljubezenske pesmi   (kar sploh ni slabo!) je, da v te pesmi vključiš sveže besedne zveze namesto klišejev;



pojdi verz za verzom in poskušaj spreminjati - bolj kot bo nenavadno in novo in samo tvoje, boljše bo. Novi simboli in  prispodebe namesto klišejskih!


recimo:


(prej)

Razbito steklo, drobci srčnih ran

kopica čustev – neizbrisan greh.

Oltar ljubezni prazen in požgan

obljublja srečo, krade mi nasmeh.

 

(potem)

Razbito steklo in črepinje v grlu

kopica čustev –  krivda, stvar navade

Oltar dvojine prazen in požgan

obljublja srečo a nasmeh mi krade ...

 LP, L



 

Zastavica

kaiiabonca

Poslano:
19. 06. 2014 ob 19:13

Vredu, hvala... pa imam spet miselni izziv, že vidim da mi ne bo dolgčas.

Lp, Kaja

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

kaiiabonca
Napisal/a: kaiiabonca

Pesmi

  • 18. 06. 2014 ob 13:34
  • Prebrano 767 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 196.9
  • Število ocen: 7

Zastavica