ODTIS
Ta kraj ne diha.
Ostal je ujet
v mehurju
ledeniške preteklosti.
Vanj iztisneš
zadnji spomin.
Ramena se ti
v loku upogibajo
in z rokami se dotikaš tal.
Iz hrbtenice odtekajo besede
in legajo v belino.
Nekam moraš odložiti
svoje telo in
utripe.
Nekoč
bodo prišle na površje
tvoje skorjaste stopinje
in ostanki dni,
ki jih bomo skušali prebrati.
Šele takrat bomo spoznali,
da je pesem edina,
v katero si vtisnila
svoje življenje.
Poslano:
16. 06. 2014 ob 09:29
Spremenjeno:
16. 06. 2014 ob 15:53
Zelo lepa pesem,
lp, Karmen
Poslano:
16. 06. 2014 ob 09:30
Spremenjeno:
16. 06. 2014 ob 15:53
Hvala Karmen!
lp
Res, po eni strani (namerno) skrivnostna, skoraj pravljična, po drugi pa tako oprijemljiva, kot gosti zrak, zemlja pod ledenikom in beseda, če je na pravem mestu v pesmi. Pesem kot prispodoba individualnosti ... Čestitke,
Ana
Hvala Ana, zelo sem vesela!
lp, Essentia
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
- 16. 06. 2014 ob 09:24
- Prebrano 969 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 851.28
- Število ocen: 24