Padam, padam
proti mokrim tlem.
Sem list na veji
in veter mi veje
okoli vratu.
Spuščam se
proti tlem,
ni pritožbe,
ker enako usodo
imajo vsi listi
istega drevesa.
Najdemo se v drobnem kupu
spodaj plešemo svoj zadnji
divji ples, ki ga dirigira veter.
Dvigne v krog in veje
okoli debla, da dobiš
vrtoglavico,
potem za vedno spusti na tla,
tako ostane kot pri pogrebu,
tišina in tiho slovo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!