Zvezdica nebeška
po imenu Snežka,
sreči krila vzame,
upanju rep sname,
krake si naliči
z zlatimi kosmiči,
mir v oči nalije,
od veselja sije.
Ljubezen si obleče
in po nebu steče
prav tja do obzorja,
do vseh otrok čez morja,
velikih in malih
na različnih krajih,
jim nasmehe riše,
mokre oči pobriše.
Zvezdica nebeška
zdaj ni več le Snežka,
v božiču zvezd kraljica
pol zvezda in pol ptica,
k jaslicam vodnica
je svetla Repatica.

Ida Semenič- adisa