Haibun (ne morem zaspati)

 

Premetavam se. Ne morem zaspati. Večer je že daleč. Izzvenel je še poslednji čričkov spev. Tudi zateglih skovikov sove iz bližnjega gozda ne slišim več.
Ura na cerkvenem zvoniku bije. Štejem:
ena, dva, tri.
Počasi se obrnem na levi bok. Z nogami zdrsnem na parket in odtavam v kopalnico. Umijem si potne dlani. Bolščim v ogledalo. Tam s pogledom ujamem svojo podobo.
Veke, o Bog, kako so zatečene.
Grem v kuhinjo in stopim k oknu. Zunaj trepeta srebrnkast zrak. Tema se na svoji poti v jutro nezadržno redči.
Segrejem si skodelico mleka. Srebam skoraj vrelo tekočino. Uživam. Ko popijem še zadnjo kapljo, se pomirjena vrnem v spalnico.



nočna tišina
prek zakonske postelje
trak mesečine

 

Lea199

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
18. 06. 2014 ob 17:43

Lep haibun! Haiku na zaključku proznemu delu doda zgodbo, lahko pa bi bil tudi čisto neodvisen in samostojno postavljen. Kakor se od njega tudi pričakuje!


LP, Lidija

Zastavica

Lea199

Poslano:
18. 06. 2014 ob 21:03

Hvala, Lidija :)

za dober komentar in za črtici.

Lp, Lea

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Lea199
Napisal/a: Lea199

Pesmi

  • 14. 06. 2014 ob 15:40
  • Prebrano 1160 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 603.44
  • Število ocen: 18

Zastavica