Kaj pa otroške igre
Če bila bi žaba
se mi ne bi bilo
potrebno umikati luž,
ne bi potrebovala
finih manir
in konćno bi smela
okusiti blatno vodo,,
da bila bi blatna
in sproščena.
Ne da se mi več
umikati luž,
rada bi bila
spet kot otrok,
v bata škornjih
bi sredi luže
ustavila korak
in še enkrat
na mesto stopila
še močneje,
da bila bi zelena
in vsa blatna
kot prava žaba.
Dobre manire
so za fine ljudi,
kaj pa otroški užitki
in plavanje v temi,
iskanje otroških ciljev
za nahranjenje
malih ciljev,
ki dajejo veliko
dušnega mira
in zadovoljijo
še tako otroško potrebo.
Leta so me zvezala
z neko odraslo kulturo,
preden se predajam
takšnim užitkom
gledam na vse strani,
tisti otrok pred mano
pa ves srečen
v luži stoji.
...
tisti otrok pred mano
pa ves srečen
v luži stoji.
... še te čudovite sanje sami preženemo ... Zakaj?
Lp, Jošt
Ne vem Jošt, zakaj. Včasih si zaželim kakšnih otroških lumparij,
ampak nimam več pet let...
Včasih si, za svojo dušo...
Lp, hope
... Sanje potopimo prav takrat v tisti luži, ko otroku prvič zakričimo: "Ne, v lužo!"
Lp, Jošt
Ko rastejo možgani, se srce manjša?
<3
Ne, ko rastejo možgani se srce še bolj zave.
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 12. 06. 2014 ob 00:33
- Prebrano 804 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 251.02