Okovana
Izginjajoče jagodice nočnih prstov
me zbudijo v jutro,
odplaknem jih s kavo,
verigo potegnem v dan.
Vsak člen obveznost,
loščim jih vztrajno,
rejenke dolgih ur,
raztegnem jih v postorjeno,
da zarežejo v molčeč krik
naveličanosti,
ki se skrije v gube svoje porodnice.
Ob štedilniku
drgnem najljubši del spon z ljubeznijo,
od okovja oguljen gleženj
ozdravi tvoj pogled,
v njem berem,
lebdela bova speta,
ko se odpneva iz teles.
Ja, izrtganka :)
ki ve, da moraš biti pripet, ker te to osmisli....vsaj tu in zdaj :)
Lp
ja.. pripetost
lepa pesem pi
lp
Poslano:
10. 06. 2014 ob 21:24
Spremenjeno:
11. 06. 2014 ob 08:45
Hvala, Li :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 10. 06. 2014 ob 16:36
- Prebrano 638 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 348.32
- Število ocen: 11