Ne zmorem

te dohajati,

ne zmorem

rezati v zrak

s takšno silo,

da prerežem bolečino

ali osrečim čas,

v katerem sem.

Preprosto ne zmorem.

Vzamem si veliko zaleta,

a pristanem skoraj

na istem mestu,

pogledam kje si,

pa si že daleč naprej,

tako da če me hočeš

pobrati s tal,

se moraš obrniti nazaj,

znova po isti poti

in potem hoditi

toliko počasi,

kolikor zmore

moj korak.

Počasneje.

Čeprav vem,

da te vlečem nazaj.

Nič ne pomaga.

IŽ-lev