Umikanja
Strah, porodničar votlih obljub
seva iz vsake tvoje odsotnosti.
V umiku skrivaš
plašne utripe
rdečega tkiva,
razbrazdanega od topih nožev
iz stare skrinje,
katere pokrov je morda pretežak,
da bi ga odpiral.
Okoli njega brez prestanka plešejo
divje furije,
ovite v gosto meglo strupene omame.
Ognjeni zublji,
skriti v žerjavici
tlijo,
kakor nepredvidljiv, speči vulkan.
Super pesem, naslov pa mi nikakor ne gre zraven ... Kljub pesemski večplastnosti ...
No morda me pa kdo prepriča?
:)
LP, Lidija
Pozdravljena Lidija,zelo sem vesela tvojega komentarja.V tej pesmi sem se poskusila vživeti v človeka,ki se pred odnosom z nasprotnim spolom ali pa morda kar pred življenjem samim skriva v delu.Posveti mu ves čas,pri čemer je nemiren,ker njegov problem,dota iz otroštva, ostaja nerešen.Poleg dela najde pribežališče še v kakšni drugi vrsti omame.
...ne ... Nekaj manj "že slišanega" ...
:)
/Umikanja/ Umik v krožnico
Bom poskusila najti še kakšnega.
pozdrav,
P.
Fino. Naslov pesmi lahko doda plast, ki jo glede na komentar želiš, po drugi strani pa dopušča, da bralec razbere v njem in v pesmi svoje kroge, svoja umikanja, svoje furije ...
čestitke.
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
- 06. 06. 2014 ob 16:47
- Prebrano 1076 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 351.9