Ne vem zakaj,
a vsako noč
prihajam tiho
s podvihanimi prsti
se ti približam
in dotaknem se
ti čela,
ta čas ko ti spiš,
ne slutiš moje
prisotnosti,
morda sanjaš
celo da me ni
in zjutraj preberem,
kako si me čez noč
pogrešal.
Morda zato hodim
po prstih,
da pravljica teče dalje,
da se ne spotaknem
in te presenečenega
ne prebudim.
Jutri boš napisal pesem,
kako bi bilo,
če bi k tebi prišla
ponoči.
Tiho sem
in ne rečem
besede.
Koliko topline je zajeto v tem čustvenem izlivu veš samo ti, ki to resnično doživljaš.
s svojo vezo.
LP tomi
Me veseli, resnično.
h o p e
Poslano:
06. 06. 2014 ob 09:43
Spremenjeno:
06. 06. 2014 ob 10:49
Veš Tomi,
ta svet je čudež,
obračamo ga
in iščemo v njem
svoj položaj
in šele proti koncu
ga najdemo.
No, mislim,
kdor ima srečo....
Lep dan ti želim, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!