Nebo prepredeno z oblaki,
polna luna se bohoti,
a jaz nosim njo,
ona pa nemo za svobodo prosi.

Kliče veter,
naj se je usmili,
ji košček neba odstre,
da lahko svoj ples zacne .

Zvezde rišejo svojo zgodbo,
se ne zmenijo zanjo,
iščejo svojo pot.
Jih ne zanima,
kako ji je hudo.

Nebo pa joče,
ni nikogar da obrise,
njegove hladne solze.
Tam na vzhodu,
dani se.

extra