Preraščanja
ko bomo naposled nekam plašno
in pritajeno
prenehali rasti samo s travo
se bo preko nas
poveznila pozna in bistra pomlad
takrat
bo prav vse izčiščeno
kot bi zrli v svetlikavo ogledalo
čez celo poletje
nič več ljudje temveč drevje
ter listje
pa povsem na koncu zgolj še težka
izpraznjena zemlja
Množinski pesniški subjekt mehko povleče v sobivanje v pesmi in sprijaznjenost s spreminjanjem v drugačne entitete. Biti drevo in biti zemlja, biti snov, ki je postej za drugo živo. Čestitke,
Ana
Hvala, Ana.
:)
Tudi seveda za zanimiv komentar.
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 05. 06. 2014 ob 09:37
- Prebrano 1088 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 553.9