Lepo te prosim, Ana, če vržeš oko na to pesem. Že dva dni hodim v najino delavnico in hočem napisati nekaj v slovo svojemu bratrancu. Spomini brbotajo, se prerekajo, tako da ni šlo, ...zdaj se je "odprlo", napisala sem v nekaj minutah, vem, da sem naredila ogromno napak. Zato te prosim pomagaj, da bo moja/najina Hiša ob potoku lična, pa če kdaj dobi platnice ali ne. Še vedno verjamem, da knjigica bo.

Morda še okrog naslova, najprej sem ga hotela napisati kot posvetilo, vendar je bolje tako (vsaj mislim).

Še slovarček:

škrlat* - pelargonija

bukau*- nočna posoda

avtomat Thomson* - naj bi bilo orožje, morda je bilo le plod bratrančeve domišljije :)

Hvala!

Lp, Lea

Aja, sedaj nalepim še v najino delavnico :)

Z republikami je kot z brati in sestrami, ko odrastejo gredo na svoje. Zapustijo starše Jugoviče, vendar si niso tuji, čeprav je danes v naši domovini stanje kar se enotnosti tiče slabo, prepirljivo. Pričakuje se, kar je naravno, da se bomo pomirili, saj nam kaj drugega ne preostane. Že posameznik se počasi razvija, kaj šele bitje naroda...

meni se zdi "kahla" v redu, čeprav morda kali tvoj spomin, toda pesem gre med bralce, ki ozadja ne poznajo, ustvarijo pa si svoje videnje, kar je v skladu z mnogoplastnostjo interpretacij istega.

Thompson verjetno, angleška hitrostrelka, za razliko od ruskega kalašnikova.

Hvala Svit,

lepo razmišljaš (zame je spomin na tisti čas lep).

ne, seveda ne kali spomina, kahle naše narečje ne pozna, nočna posoda pa mi je "presterilna".

tisto ob hitrostrelki bo verjetno držalo, bilo je leta 1959/60.

lp, Lea

lepa pesem, ki preko manjhnih stvari naslika šestdeseta leta. lp

lovrenka

Meni se zdi pesem precej dodelana, zanimiva in kot pravi Lovrenka, prinaša domačno vzdušje preteklih let -  razmišljam le o podpisu (Janko),  je nujen? -  to, kar piše, bi postavila v novo kitico. Bi moralo biti v dvojini (lepo spita ... odpisuje obema hkrati ali ne?).

Lp, Ana

Lovrenka, hvala za lep komentar :)

Hvala, Ana!

Podpis na koncu ni nujen, kljub temu, da sem imela tehten razlog zanj. Skušala sem nadomestiti posvetilo in tako doseči, da je pesem stilsko podobna ostalim "hiškam". Saj bi na koncu, čisto nevsiljivo dopisala: Jankotu, a potem bi marsikdo rekel, avtorica ne zna sklanjati niti najlažjih besed, nočem pa pravilno napisanega, ker mi bratranca "odtuji" zdi se mi, da ne pišem o njem. Kajti deklica je lezla Jankotu na kolena.

Glede kitic se strinjam.

Glede dvojine, pa ne. V vsaki kuverti, ki je prispela iz Bitole, sta bili dve pismi, eno za malo sestrično (ki je mislila, da je velika), drugo za takrat 52 letno mamo in samo dekličino pismo je imelo pripis o mirnem spanju. 

Morda bi šlo tako:

deklica piše
pazi 
da se črke enako velike
in strumne kot vojaki

piše o potoku
šoli
Tarzanu
in svojem škrlatu*
ki bujno cveti
v odsluženem bukalu*

teta položi list
ob svojega
v kuverto
naslovljeno na V.P. Bitola

potem čakata

mladi graničar odgovarja

mali sestrični piše
o mestu
meji
avtomatu Thomson*
nočni straži

in čisto na koncu

mirno spi
saj jaz pazim nate
in na našo domovino

Tako vemo, da gre za bratranca, ki ji je zelo ljub. 
Kaj misliš? Bi bilo tako dobro?
Bom takoj popravila, če boš imela pomisleke, ponovno razmislim in popravim. Lahko bi verz in čisto na koncu dodala predzadnji kitici, a imam občutek, da je bolje tako, tako ustvarim nek predah. Med zgornjim klepetom in onim kar je bilo vedno enako zapisano, otroku pa je pomenilo neko varnost.

Hvala!

Lp, Lea

Zjutraj se mi je mudilo, zato še droben popravek, ker je že na začetku pesmi deklica, mi ni potreben pridevnik mala, dovolj je sestrična. Povedala sem vse, brez nepotrebnih pomanjševanj in podvajanj. Upam, da imam prav. :)

Vse sem popravila v objavi, če je še vedno kaj, kar ni dobro, sem pripravljena spremeniti, popiliti.

Hvala, Ana!

Lp, Lea

Lepo si obdelala tudi ta spomin - prisrčno, zgoščeno in pomensko. Čestitke,

Ana

Ana, hvala za pomoč in podčrtanje!

In spoznanje; brati moram, kar sem napisala, ne tistega kar VEM. Bo šlo? Bo moralo, ker to je pot do pravilnega piljenja. 

Lp, Lea