Da ne pozabim...
Na tej strani
moji strani zidu
je velika tišina,
nihče več ne kliče
na glas svobode,
kot da sem se
naveličala vseh
glasnih krikov,
ne pišem več
pritožb
in ne zvalim
belega dneva,
ker bo tiho,
razen če se ne začnem
sama s sabo pogovarjati,
kar je enostavnejše
od gluhe tišine,
čeprav izpade čudno,
je bolj naravno
kot imeti celi dan
zaprta usta.
Da ne pozabim govoriti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 04. 06. 2014 ob 01:31
- Prebrano 739 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 232.64
