Popolna zlata hisa v mirni ulici stoji.
Vse okrog nje se sveti,blesci, in vabi.
"Pozdravljen neznanec. Kar pogumno,pridi,vstopi."
Za trenutek oklevas,ker vse prelepo se ti zdi.
Na koncu namera popusti.
Ob pragu cuden obcutek te spreleti,pa si kljub temu reces: " ah, nic to ni."
V notranjosti neviden mraz hodnike polni.
Vsaki kot ,vsaka soba ena zamera.
"Neznanec, kar pogumno, izberi si."
Tudi jeza in  hudobnost se tu okrog radozivo podita.
"Le kje si jeza? Le kam si se spet skrila?"
"Iscem bolecino",ji potiho odgovori.
"Se dobro, da vse na svojem mestu stoji, kot v le redki hisi", neznanec ob odhodu misli si.
To zmore samo hisa stevilka tri.
Nana Pe

nana_pe