Zarja jutranja se smeje

tisočero src ogreje.

Eni noč so prevedrili

drugi lepe sanje pili.

Ptica pesem je zapela

tam v daljavi pa meglica

se razblini kot resnica

včasih kruh ali potica.

Veter pesem nosi

v krošnje drevja jo raztrosi.

Sončni žarki nagajivo

skozi okno pohitijo.

Malček si še očke mane

mamico in očka gane,

ta nedolžnost, ta lepota

njunega ljubezni otroka.

Kaj prineslo to bo jutro

polno radosti al slutnjo.

Naj ta dan bo s pesmijo prežet

v nove mavrice ujet.

vanda andolšek