Praznični čas (komu zvoni)
V polnoč se cerkveni zvon razlega,
ona sama za pečjo sedi
mrzle so pečnice, ker v tej hiši
ogenj zdaj že dolgo ne gori.
So zaspale želje, upi, vera,
zameglile so se ji oči.
Iz tresočih rok je rožni
venec padel in na tleh leži.
Pozabila je na lučke,
jaslice in na ljudi,
prazno gleda skozi okno
in polglasno govori:
Jezus, dragi Bog, Marija!
Komu pa že spet zvoni?
ona sama za pečjo sedi
mrzle so pečnice, ker v tej hiši
ogenj zdaj že dolgo ne gori.
So zaspale želje, upi, vera,
zameglile so se ji oči.
Iz tresočih rok je rožni
venec padel in na tleh leži.
Pozabila je na lučke,
jaslice in na ljudi,
prazno gleda skozi okno
in polglasno govori:
Jezus, dragi Bog, Marija!
Komu pa že spet zvoni?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 13. 12. 2008 ob 09:12
- Prebrano 735 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 262
- Število ocen: 29
