Obraz
Osivel je moj obraz,
razbrazdana so moja lica,
da, to sem trpeči jaz,
prazna je mrka moja žlica.
Ne veva, kako in kam,
nisva za ta črnosivi svet,
ki uživa daleč tam,
smeji se, brez naju, spet in spet.
Obrazu se steka čas,
solze bridke mu oko rodi,
vse bolj mi mirno bledi,
ta osivel moj obraz.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: GregorV
- 02. 06. 2014 ob 17:31
- Prebrano 591 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 148.18
- Število ocen: 6
