Jutranja (tega in tega dne)
Dotaknem se
roba postelje,
pobožam z dlanjo
žametne prevleke,
ekran olepšujem
z dragimi besedami,
na noge si oblačim
čipkaste nogavice,
igram pri tebi
kuharico,
čeprav nimam daru,
le tebe se ne morem
dotakniti,
ne v dušo,
ki sama sebi
poje uspavanko,
kadar je glasno
in vsi že kričimo,
da mečkamo papir
in brišemo pesem.
Besede sem prodala
za prazen zrak jutra,
za novo popotnico.
Z veliko samoto.
Poslano:
02. 06. 2014 ob 08:01
Spremenjeno:
02. 06. 2014 ob 09:44
Lepa pesem Hope, resnično. Čakam nate. Vedno bom.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 02. 06. 2014 ob 07:42
- Prebrano 612 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 302.2
- Število ocen: 11