Verjameš vame, v pravljice za otroke?
Odprto knjigo toplih črk, besed?
Vznemirjenje, ljubezen in nered,
ljubiti me, objemati čez boke.

Živim kot mit, kot bleda silhueta,
sirena, Kirka, ohola Afrodita,
z lasmi zavajam te tja do ramena,
zdaj jagnje, zdaj levinja ognjevita.

Ustvaril si mi eterično telo,
krog las ovil mi biserni diadem,
a motiš se, to nisem tista jaz,
ki rad pokazal bi jo vsem ljudem.

Preprosta sem in krhka in edina,
vendar ne vila, ne boginja, ne sirena.
V brezupu, da, morda le kot bližina,
da lažje tebi bo in meni, obema.

Marina