lepo je brati njo
ki ne potrebuje očal
ne vsakdanjega kruha
ne zalivanja rož
ne vetra v dlaneh
ne velikih oglasov
sama se sprehaja
skozi grla in oči
skozi gole obraze
skozi jutra in zime
skozi tebe in vaju
v smehljaje in gube
v besede in tišino
v dotike in odmike
v bol in zelenje
ki ostaja in raste
iz vsakega prsta
čevljev pred hišo
in vej nad oblaki
v žogo ki se kotali
samo za dva
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!