Izključena
Ko se je modrost namnožila,
je začela valovati.
Vrhovi valov so hlapeli k soncu,
temne doline so izgubile barvo.
Še nebo je zamižalo,
ljudje so se zmanjšali
in se v strahu oprijeli halog,
zmajujoč s prevelikimi glavami.
Ni me tam, da bi gledala
poplave nezrelih zgodbic,
pobarvanih s prazninami.
Zlatnike skrivam pod kožo,
da bom nekoč z njimi nahranila
požrešno nemoč
spodjedenega obrežja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 30. 05. 2014 ob 19:56
- Prebrano 712 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 436.2
- Število ocen: 12
