Iz glave
potegnem tanko misel.
Rahlo jo podržim
med prsti.
Sega do tal
in na koncu
je rahlo privihana.
Kot da pogleduje navzgor,
proti svojemu izvoru.
Med zračnimi tokovi se meša
z vonjem izdihanih strahov
minulega jutra.
Ozrem se v nebo
in prestopim njegovo navidezno črto.
Kot vrtinec me posrka vase.
V neznanki prostora in časa sva povsem mirni.
Nazadnje bova pristali tam,
od koder sva prišli.
urednica
Poslano:
30. 05. 2014 ob 08:07
Spremenjeno:
30. 05. 2014 ob 09:38
je tale postavitev začetnih verzov namerna ?
Iz
glave
potegnem
tanko
misel.
Namreč to, da predlog "iz" obvisi sam, se mi ne zdi vpeto v funkcijo približevanja pomena pesmi? In preostale štiri besede? (tudi one so vsake v svojem verzu ... Zakaj?) Edina razlaga, ki mi pride na misel je, da si s tem hitela "narisati" tankost omenjene misli ...in si jih zato postavila v vertikalo?
Kljub temu poskusu se mi zdi bolje, da "normaliziraš" prve verze, in smisel bo ravno tako jasen, tankost misli, ki jo podajaš, je dovolj nazorno postavljena v sam potek pesmi!
Lp, lidija
Res je, Lidija. Namenoma sem postavila besede tako, ker sem hotela poudariti tanko misel. Vidim, da je to res nepotrebno. Včasih poudarjam nekaj kar je, kot praviš, razvidno iz poteka pesmi.
Hvala ker bdiš nad nami in nas popravljaš!
lp, Essentia
urednica
Poslano:
30. 05. 2014 ob 09:36
Spremenjeno:
30. 05. 2014 ob 09:39
Čestitke za še eno izjemno pesem.Občuteno napisano in kar se da mnogoplastno. Po moji oceni je taka zato, ker lahko, če le hočemo, iz nje kljub teži, ki jo prinaša skozi potek (pa čeprav je misel tanka, je lahko težka in hipna in v bistvu uporabna samo za lastne potrebe), na koncu prinaša občutek osvoboditve iz kroga ujetosti v misel, ki je bila morda pomembna le za hip, pa ni prišla dosti dlje tega. Še dobro, saj mora biti v nas dovolj prostora za nove misli, ki nam pomagajo živeti ...
LP, Lidija
Lidija, krasen komentar si namenila meni in tej pesmi!
Hvala!
lp, Essentia
Poslano:
01. 06. 2014 ob 13:58
Spremenjeno:
01. 06. 2014 ob 20:09
Laserski las ima na koncu zavihnjen senzor očesa,
ja, vsi se nenehno vračamo od koder prihajamo v nadaljevanki enega življenja,
čestitke
Poslano:
01. 06. 2014 ob 20:09
Spremenjeno:
02. 06. 2014 ob 07:33
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!