Zemlja je mlada žena
ukrašena za svatove
pratit će je tamo
stotinu zvijezda
i vjerni pas Voltaire
kad podigne veo
mene više neće biti
da dosuzim pjesmu
da dokapljem život
da mladoj poželim sreću
u najboljem
od svih svijetova.
urednica
Poslano:
31. 05. 2014 ob 23:20
Spremenjeno:
31. 05. 2014 ob 23:45
Poigravanje z Volterjevim Candidom (ali optimizmom) pripelje pesnika, ki ima mnogo manj besed, da z njimi napove svoje izginotje pred obličjem Zemlje, ki se podaja v najlepšega od svetov. Podtoni pesmi in vednost o katastrofičnosti sedanjega časa dajejo pesmi moč, da govori o črnem na svetal način.
Čestitke,
Ana
Hvala draga Ana, posebno na krasnom komentaru.
lp
Duško
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Duško Babić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!