Čas, ki upa ...
Čas, ki upa zreti
skozi oči vodnika -
posrednika radosti,
ki mora imeti
v oblasti sanje -
najine ločnike,
z ognjem brusi
srčne ledenike.
Od pračloveka - jutra
do noči - mladosti,
znanosti, umetnosti,
in upov sploh,
pokrajina je melodija,
stene hiš so trdni ritmi.
Najino lagodje je
pročelje večnosti.
nekaj let stara pesem, našel sem jo zapisano ob pregledu skicirke. risba, pesem in čas so eno.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: (simon)
- 26. 05. 2014 ob 22:45
- Prebrano 700 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 76.8