Čas, ki upa zreti
skozi oči vodnika -
posrednika radosti,
ki mora imeti
v oblasti sanje -
najine ločnike,
z ognjem brusi
srčne ledenike.
Od pračloveka - jutra
do noči - mladosti,
znanosti, umetnosti,
in upov sploh,
pokrajina je melodija,
stene hiš so trdni ritmi.
Najino lagodje je
pročelje večnosti.
Poslano:
26. 05. 2014 ob 23:02
Spremenjeno:
26. 05. 2014 ob 23:06
nekaj let stara pesem, našel sem jo zapisano ob pregledu skicirke. risba, pesem in čas so eno.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: (simon)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!