v rokah imam tvoje sonce,

diši po zemlji , ječmen svetlozeleno valovi,

oba šantava novemu tednu naproti,

kako bo slepi slepega vodil,

kako bo od bolečine skrivenčeni pihal na rane,

zdaj je jasno, kaj naju druži

življenje naju je razmesarilo,

že zdavnaj preden sva se srečala,

že leta dihava na škrge,

liževa rane od udarcev sveta,

hladiva čelo z mrzlim vetrom,

pereva dušo ob reki in vrbe nama krtačijo misli,

občasne infuzije

nama podaljšujejo agonijo

iz pet vlečeva zadnje atome moči,

ko izbirava besede,

vohuniva za pravimi trenutki,

iščeva primerne prostore ,

pogledujeva skozi krošnje,

vohuniva skoz okna

analizirava položaje zaves....

lin