
Ena mati,
tvoj otrok.
Pobegnila so leta,
pokopala spomine.
Jokava jutra brišejo sledi za seboj,
večerne ptice izdajo skrivnost.
Eno srečanje,
tvoja izdaja.
Nove priložnosti iz tvojih ust,
zamolčane podrobnosti za vsakim vogalom.
Noči režejo tišino med nama,
ostajam na sledi večne slepote.
Eno srce,
moja izguba.
Izgubljene dneve štejem,
strupene oči zameglile so moj svet.
Pogled se množici skrije,
ne lažem, ko pravim, ne zmorem več.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: pomladno_jutro9
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!