Poleno je,
rezbari jo po svojih željah,
ust ne izdolbe,
le noge in roke,
da pleše kot marioneta.
Nekoč je bila drevo,
v njej so gnezdile ptice ...
Darovana leži
na domačem ognjišču,
tam zunaj nekje so njene korenine,
nad letnice panja,
ki so tesno druga ob drugi,
se vzpenjajo mladike.
Mladike jo objemajo in ji govorijo da so zrasle z njo v novih koreninah... in da v njenih krošnjah še gnezdijo ptice.. le spustiti jih mora v let...
lp
Da so jo prerasle.......in kmalu veter minljivosti razpiha pepel.
Pa ne moj :).....ne še :)
Lp
urednica
Poslano:
27. 05. 2014 ob 17:47
Spremenjeno:
28. 05. 2014 ob 10:08
super pesem, pi. O usodi, o zamujenih priložnostih, napačnih odločitvah in o davni svobodi!
Dovolila sem si kar na tvojem zapisu direktno "demonstrirati", kje me nekaj rahlo vrže z gladkega tira ... Najdeš?
Poleno je,
rezbari jo po svojih željah,
ust ne izdolbe,
le noge in roke,
da pleše zanj kot marioneta.
Nekoč je bila drevo,
V njej so gnezdile ptice ...
Darovana leži
na domačem ognjišču,
tam zunaj nekje so njene korenine,
nad letnice panja,
ki so tesno druga ob drugi,
se vzpenjajo mladike.
LP, Lidija
Poslano:
27. 05. 2014 ob 18:11
Spremenjeno:
28. 05. 2014 ob 10:06
Poleno je,
on jo rezbari
rezbari jo po svojih željah,
ust ne izdolbe,
le noge in roke,
da pleše( zanj) kot marioneta.
Nekoč je bila drevo,
V njej so gnezdile ptice ...
Darovana leži
na domačem ognjišču,
tam zunaj nekje so (njene) korenine,
nad letnice panja,
(ki so) tesno druga ob drugi,
se vzpenjajo mladike.
?
urednica
Poslano:
27. 05. 2014 ob 22:00
Spremenjeno:
28. 05. 2014 ob 13:04
ja. tisto " ptice upanj in želja"... je povsem odveč, naj ostane čista prispodoba (ptice!), brez razlage.
LP, lidija
Hvala, Lidija
seveda je res :) vsak ima svoje ptice :)
Lp in mirno noč
Pi
Še tlim in v dimu se izrišejo podobe,
kdaj pa kdaj jih ujamem, velikokrat ne, včasih mi ponujena roka pomaga ujeti boljšo sliko.
Hvala ji. :)
Lp
Pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!