Ljubezen je tujec, ki v meni živi
in ne sprašuje me za poti,
ne vodi in ne zavira,

čudežne so ljubezni poti in
nihče ne ve, kako in kje,
kam in zakaj gre.

Ne sprašuje in ne odgovarja,
ne razmišlja in ne opozarja,
ne obsoja in ne graja,
se ne meni za ljudi
in ne za čas, čeprav traja.
Ljubezen vse odpušča in opravičuje,
ljubezen ne sodi in le spoštuje,
zaupa in ni nevoščljiva,
ljubosumnosti ne pozna,
ne pozna žalosti in ne meja,
ne pozna solza.

Nekoč boš razumel in doumel,
ko boš v tihi noči
po nežnih dlaneh hrepenel,
ko ljubil boš kot ljubim jaz sedaj,
ko želel boš vrnitve,
a ne boš našel poti nazaj,

ko boš hrepenel po ljubezni,
a je našel ne boš...

Maja Kržišnik