Moj utrip želi poganjati tvojega,
nočeš tujega pulziranja,
hočeš svoj ritem
in nič odmevov,
a ne zmoreš bitja
v praznini,
na da bi slišali obe
žalostni
grizeva skrčen osrčnik
in pljuvava kri,
ki je tekla že po moji materi,
od katere sem srkala,
da se nalijem v čas,
se dam piti.
Morda se opiješ od ljubezni,
mi daš polpoln kozarec nazaj,
vem, da boš,
ko sever odpiha svoje
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!