Jaz sem ta
kot zrela hruška,
ki pade na tla
in jo gledaš z usmiljenjem
in jo gledaš z gnusom
in jo gledaš s praodporom,
ker jo že vidiš gnilo.
Sočna in mehka
zrela hruška,
polna življenja.
Sonce se zalesketa
na njeni koži,
ko se od drevesa loči.
Med zemljo in zrakom razpeta
je najlepša hruška.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jaz
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!